Učenci 8. in 9. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet nemščine, so stkali nova prijateljstva z učenci, ki se nemščine učijo na poljski šoli v kraju Zbójna. Pod okriljem poljskega projekta »Im Netz der Brieffreundschaften« na platformi eTwinning sva se povezali z poljsko učiteljico nemščine in sestavili pare učencev, ki se preko pisem spoznavajo na daljavo.
Do sedaj smo si pisali dvakrat, predstavitveno pismo o sebi in novoletno voščilnico, ki so jo učenci izdelali sami. Pisem poljskih prijateljev smo se zelo razveselili. Naši učenci so pri pisanju odgovorov pokazali veliko zavzetosti in ustvarjalnosti. Pisma smo pisali pri pouku in se ob tem učili, kako uporabljati spletne slovarje in druge vire.
O samem projektu so učenci povedali sledeče:
»Meni je dopisovanje všeč, saj se dopisujemo z vrstniki, ki jih osebno nismo spoznali.«
»Dopisovanje s Poljaki se mi zdi dobro, zabavno, saj spoznavamo njihovo mišljenje, običaje in različne zgodbe.«
»Všeč mi je dopisovanje, saj lahko spoznam nove ljudi. Samo njihova pisava mi ni všeč.«
»Dopisovanje s Poljaki se mi zdi super. Všeč mi je, ko ustvarjamo. Jaz bi vsem priporočal.«
»Fajn je, ker se naučiš dosti novih besed in ker je bilo dobro voščilnice izdelovat.«
»Bilo je zelo dobro, ker smo utrdili znanje nemščine, hkrati pa spoznali nove ljudi iz druge države.«
»Meni je bilo dobro. Všeč mi je, ker se z neznanci pogovarjamo in se preko pisem spoznavamo. Pa še v drugem jeziku.«
Kot učiteljici nemščine se mi zdi pomembno iskati načine, kjer učenci nemščino uporabljajo na avtentičen način in kjer imajo dovolj prostora, da v svoje učenje nemščine vključujejo lastne zamisli in svojo ustvarjalnost. Projekt se mi tako zdi zelo koristen za učence, ni pa zanimiv le s stališča učenja nemškega jezika, ampak tudi z vidika spoznavanja drugih kultur. Učencem se zastavljajo številna vprašanja o življenju na Poljskem, kakršnega živijo njihovi vrstniki, o jeziku, šolskem sistemu, praznovanju praznikov…
Predvsem mi je všeč, da pri tem projektu v ospredje stopi sama sporazumevalna zmožnost učenca, njegova želja, nekaj povedati o sebi in razumeti o svojem dopisovalcu. Slovnične napake v tem kontekstu vsi razumemo kot del jezika in učenja. Jezikovna strogost, ki je pogosto vzrok za učenčev strah pred govorjenjem in rabo jezika na sploh, tu stopi v ozadje in se umakne verjetno najbolj prijetni funkciji tujega jezika: povezovanju z drugimi, ki govorijo, živijo in razmišljajo drugače. Tuj jezik tako lahko znatno prispeva k vzgoji tolerance drugačnosti in spoštovanju raznolikosti kultur.
Vsem učencem, ki sodelujejo v projektu, se zahvaljujem za njihovo zavzetost, trud in osebno noto, ki so jo zapisali v pisma.
Katja Hribar, učiteljica nemščine
