Select Page

ŠOLSKA PREHRANA

ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE

Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-K) , ki ureja organizacijo šolske prehrane za učence in dijake, subvencioniranje šolske prehrane ter nadzor nad izvajanjem tega zakona. Tako kot ostali vzgojno-izobraževalni zavodi, mora tudi OŠ Žužemberk pri načrtovanju upoštevati Smernice za prehranjevanje, organizacija šolske prehrane pa je sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti na šoli.

V Pravilniku o šolski prehrani, ki jih je sprejel svet šole, so opredeljeni natančni postopki, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določen čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki, načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev.

Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja in zdravih prehranjevalnih navad, ki jih otroci in mladostniki pridobijo v tem obdobju, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Ustrezna prehrana v osnovni šoli pa lahko vpliva tudi na izboljšanje kognitivnih zmožnosti učencev, kar je še zlasti pomembno za uspešno delo. Šola ima pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju s področja zdrave prehrane, pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad in zdravega načina življenja predvsem iz naslednjih razlogov:

  1. S področja prehrane in zdravega prehranjevanja vzgaja in izobražuje vse učence na šoli:
  • za razvoj zdravih prehranjevalnih navad in navajanje na varovanje zdravja;
  • vzgaja in izobražuje učence o zdravi, varni in varovalni prehrani;
  • vzgaja in izobražuje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja;
  • za razvijanje zavesti učencev za odgovorno ravnanje s hrano;
  • za razvijanje zavesti učencev o kulturi prehranjevanja.
  1. V sklopu ponudbe šolske prehrane šola omogoči uživanje zdravih obrokov vsem učencem:
  • vpliva na optimalni razvoj učencev z zagotavljanjem kakovostnih obrokov šolske prehrane.

Prehranski načrt v šolskih kuhinjah je bolj enoten, kot v domačem okolju in se lahko manj ravna po potrebah in okusu posameznih otrok in mladostnikov. Zato je toliko bolj pomembno, da so obroki pravilno sestavljeni in da osebje, ki načrtuje in pripravlja te obroke, pozna načela prehranske vede o posebnostih otroške in mladinske prehrane. Šolska prehrana ni po okusu prav vseh otrok, ker je v večjih skupnostih mnogo težje ustrezno prehraniti posameznega otroka kot v družini, ker imajo otroci različen tek in ker so lahko le v omejenem obsegu upoštevane želje posameznikov. Prehrana v večjih skupnostih je ustrezna, če je ne odklanja več kot četrtina abonentov. Šola v ta namen enkrat letno oz. po potrebi izvede ankete, da dobi povratno informacijo o priljubljenosti jedi pri šolskih obrokih.

Organizator šolske prehrane in vsi, ki se ukvarjajo z organizacijo šolske prehrane, morajo upoštevati osnovna načela šolske prehrane:

  • NAČELO STROKOVNOSTI: organizator šolske prehrane mora opravljati svoje naloge v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji stroke na področju hrane in prehranjevanja in predvsem s strokovno etičnimi načeli.
  • NAČELO STROKOVNE AVTONOMNOSTI: organizator šolske prehrane je pri opravljanju svojega dela strokovno avtonomen, lahko pa se posvetuje z ustreznim strokovnjakom ali skupino strokovnjakov iz ustreznih zunanjih ustanov.
  • NAČELO INTERDISCIOLINARNOSTI, STROKOVNEGA SODELOVANJA IN POVEZOVANJA: organizator šolske prehrane to načelo upošteva med vsemi, ki so tako ali drugače povezani s šolsko prehrano v šoli in zunaj nje.
  • NAČELO AKTUALNOSTI: v sklopu opravljanja del vezanih na šolsko prehrano se upoštevajo posebnosti, ki nastajajo v šoli (npr. izleti, športni dnevi, prireditve ipd.).
  • NAČELO CELOSTNEGA PRISTOPA zajema zdravstveni, ekonomski, socialni, vzgojni in gastronomsko kulinarični vidik.
  • NAČELO EKONOMIČNOSTI uresničujemo z gospodarnim upravljanjem z viri. Ekonomičnost se udejanja pri načrtovanju obrokov in porabi materiala za pripravo le teh. Z ustreznimi količinskimi normativi za pripravo obrokov omogočamo smotrno porabo materiala (živila in drugi material).
  • NAČELO EVALVACIJE LASTNEGA DELA je pomemben pogoj profesionalnosti, ki omogoča izboljševanje kakovosti in učinkovitosti pri organizaciji šolske prehrane.

Poleg navedenih osnovnih načel pa moramo pri organizaciji šolske prehrane zasledovati predvsem omenjene vidike:

  • ZDRAVSTVENI VIDIK: zagotoviti ustrezno prehrano, ki temelji na fizioloških potrebah otrok in mladostnikov ter s tem vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva;
  • EKONOMSKI VIDIK: ekonomična poraba virov in sredstev vloženih v organizirano prehrano;
  • SOCIALNI VIDIK: ustvariti enake možnosti za ustrezno in pravilno prehranjevanje vseh otrok in mladostnikov.

Zdravstveni vidik šolske prehrane temelji na naslednjih dokumentih, ki predstavljajo osnovo za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikih in se posodabljajo skladno z novimi strokovnimi in znanstvenimi dognanji na področju prehrane in javnega zdravja:

  • Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Gabrijelčič- Blenkuš in sod., 2005)-
  • Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Hlastan Ribič in sod., 2008)
  • Priročnik z merili kakovosti za javno naročanje živil v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Pograjc in sod., 2008)

Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah predstavljajo priporočila za načrtovanje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Sloveniji in služijo kot izhodišče za načrtovanje jedilnikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih, pri čemer je treba upoštevati ustrezne kadrovske in tehnične pogoje v kuhinjah.

Pri organizaciji prehrane v OŠ Žužemberk upoštevamo predvsem naslednje usmeritve:

  • Pripravljeni obroki so sestavljeni predvsem iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovilo zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma.
  • Pri obrokih dajemo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa, stročnicam ter kakovostnim maščobam (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu olju in drugim rastlinskim oljem).
  • Vsak obrok vključuje sveže sadje in/ali zelenjava, ki pomembno prispevata k vzdrževanju ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja.
  • Pri obrokih, še zlasti pa med obroki, ponudimo otrokom zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode.
  • Režim in organizacija prehrane omogočata, da otroci uživajo malico in kosilo v skladu z urnikom, dejavnostmi in šolskimi prevozi.
  • Za uživanje vsakega obroka omogočamo otrokom dovolj časa, obroki pa so ponujeni v okolju in na način, ki vzbuja pozitiven odnos do prehranjevanja.
  • Pri načrtovanju prehrane upoštevamo tudi želje otrok ter jih usklajujemo s priporočili energijsko-hranilne in kakovostne sestave ter splošne zdravstvene ustreznosti ponujenih obrokov.

Vodja šolske prehrane: Nina Kocjančič, prof.

 

(Skupno 1.189 obiskov, današnjih obiskov 1)