Teden pred jesenskimi počitnicami sva učiteljici Sanja Nose in Irena Prodanić Vasić delovno mesto preselili med španske nasade oljk in dobrosrčne ljudi. V okviru projektna Erasmus+ sva obiskali andaluzijsko mesto Cambil in tamkajšnjo šolo Castillo de Alhabar.
Pravzaprav sva vrnili obisk učiteljem in učencem, ki so pri nas preživeli teden dni v začetku oktobra, zato sva tja šli pomirjeni, saj sva se z nekaterimi že kar dobro poznali. Na šoli so naju in štiri francoske učitelje iz mesta Le Mans (oni so bili tam pod okriljem drugega projekta Erasmus+) izjemno toplo sprejeli in nanje bova ohranili zelo prijetne spomine.
Ravnatelj Pedro, koordinatorica projekta Susanna in ostali učitelji so poskrbeli za zelo prijetno ponedeljkovo jutro, ko so nam, gostujočim učiteljem, učenci pripravili kratek program, dve učiteljici pa sta doživeto odplesali tudi flamenko. Potem smo na oder stopili tudi mi in jim predstavili svoji državi, šoli ter namen svojega obiska. Sledil je ogled njihove šole in njenih prostorov, kasneje pa tudi mesta Cambil.
Šola je izjemno prijetna, na videz so stavbe hladne, kamnite, vendar so na vsakem koraku barviti dodatki, igralne površine in družabni kotički. Šola je razdeljena na več manjših stavb, imajo tudi zunanje pokrito igrišče, telovadnice žal nimajo. Učenci in učitelji so vsi zelo komunikativni, prijazni, zgovorni, vidi se, da so zelo povezani in znajo sodelovati. Pohvalno je tudi sodelovanje šole s starši in krajem, saj so npr. v petek imeli dan dejavnosti v povezavi z nočjo čarovnic, kjer so določene aktivnosti vodile tudi mame otrok, vsak ponedeljek imajo govorilne ure s starši, ti pa jim pogosto priskočijo na pomoč tudi s kakšnimi deli, kot je npr. peka peciva (za noč čarovnic so izdelali res domiselne sladice), barvanje lesenih površin, izdelovanje stenskih igral itd.
Mesto Cambil je tudi doživetje zase. Na videz ukleščeno belo mestece med nizkimi gorami, nekaterimi propadajočimi stavbami in precej prebivalstva tretjega življenjskega obdobja, ima mlado in veliko srce. Bili smo npr. v njihovi cerkvi z bogato zgodovino, na sedežu mestne uprave in tudi v tovarni olivnega olja – v provinci Jaén namreč pridelajo četrtino vsega olivnega olja na svetu.
Dopoldneve smo tako gostujoči učitelji preživeli na njihovi dvojezični šoli, opazovali smo različne ure pouka in si izmenjavali primere dobrih praks, delili svoje dileme in rešitve dela z nadarjenimi učenci ali posamezniki s posebnimi potrebami, v jedilnici pa sta nas ustrežljivi kuharici popeljali tudi na pravo kulinarično popotovanje, saj smo lahko preizkusili kar nekaj njihovih tipičnih jedi.
V petek sva izvedli tudi pouk v povezavi s programom Minecraft Education Edition, ki je glavna tema našega projekta. Namen je Izdelava digitalne zbirke z uporabo te aplikacije, ki bi tudi ostalim šolam omogočala popestritev pouka in s tem tudi razvoj digitalne kompetenc tako učencev kot tudi učiteljev.
Za obe udeleženki je bila to bogata in prijetne izkušnja in z veseljem bova s sodelavci delili pridobljeno znanje in izkušnje, ki jih bomo nato prenesli na delo z učenci, pa tudi s starši in okolico.
Zapisala in fotografirala: Sanja Nose, prof.
(Določene fotografije so zajeli tudi tamkajšnji učitelji.)
