Prvi teden v oktobru je bilo na naši šoli slišati kar nekaj španskih besed, učenci pa so še bolj intenzivno igrali nogomet med aktivnimi odmori – to so bili prvi znaki, da se je naša šolska ekipa med 3. 10. in 7. 10. okrepila za 8 učencev iz španskega mesta Cambil, ki se nahaja v provinci Jaén v Španiji. Z njimi sta bila dva učitelja, Pedro in Alvaro, naša skupna točka pa je bil projekt Erasmus+ v povezavi s programom Minecraft Educational.
Španci so k nam prileteli že v nedeljo, ustavili so se tudi v Kostanjevici in na Otočcu. Na Dvoru so skupaj s koordinatorico projekta go. Heleno Smrke imeli tudi skupno kosilo, nato pa so učence prevzeli starši družin gostiteljic, ki so Špancem odprle vrata svojih domov in zanje res lepo skrbele. Tako so po dva učenca bivali pri družinah Štrucelj in Travnik v Žužemberku, pri družini Iskra v Šmihelu ter pri Pečarjevih na Dvoru, njihova učitelja pa sta v tem tednu bivala v Blatnikovem hramu.
Tedenski urnik je bil skrbno načrtovan, prvi dan smo učence toplo sprejeli na matični šoli, oni pa so nam predstavili in ponudili svoj tipični zajtrk. Nato smo jih popeljali še na vse tri podružnice, kjer so jih učenci in učiteljice prisrčno sprejeli in se tudi sami naučili nekaj španskih besed. Popoldne so imeli pravo grajsko doživetje, saj so jih člani domačega turističnega društva sprejeli odprtih rok, se zanje srednjeveško preoblekli in jim tudi zaplesali. Za poskočne ritme in urne pete pa so poskrbeli še plesalci folklorne skupine Kres, tako da je bil ta dogodek zanje res nekaj posebnega.
V torek smo jih odpeljali v prestolnico, kjer so se z nekaj našimi učenci na delavnicah Digital school urili v kodiranju agentov v programu Minecraft Educational, kar je bila tudi osrednja nit njihovega obiska. Njihova šola Castillo de Alhabar je namreč ena od naših partneric pri tem Erasmus+ projektu, v katerem spoznavamo in učimo rabo te dobro znane igre za izobraževalne namene. V popoldanskem času sva jih s koordinatorico in učenci popeljali po centru Ljubljane, nato smo se vrnili nazaj na Dolenjsko. Sreda je bila bolj turistično obarvana, odpeljali smo jih na ogled Postonjske jame ter Predjamskega gradu, v večernih urah pa so si ogledali tudi odbojkarsko tekmo v Žužemberku. Četrtek je bil ponovno bolj izobraževalen, saj so imeli v Podjetniškem inkubatorju Kočevju delavnice na temo robotike, sledil pa je tudi voden ogled tovarne robotov Yaskawa. Zadnji dan so ponovno preživeli na naši šoli, kjer so si domači učenci zelo želeli druženja z njimi. Najprej so nam v računalniški učilnici predstavili svojo šolo, potem so pokazali, kako se lotevajo robotike pri njih, sledila pa je medvrstniška pomoč pri Minecraftu – naši učenci so predstavili svoje dosedanje delo v tem programu, nato so gostom pomagali pri ustvarjanju novih svetov. Piko na i sta bili zadnji dve šolski uri, ko so se eni ponovno pomerili v igri nogometa, drugi pa so uživali ob druženju in družabnih igrah.
Španci se od Suhokranjcev poslovijo jutri, saj imajo na Dvoru še skupno kosilo, potem pa se odpeljejo proti Dolenjskim Toplicam, kjer bodo videli še raznolik program Topliškega jabolka, potem pa proti večeru odletijo z zagrebškega letališča nazaj v Madrid, od koder jih do domačega mesta loči še dobre 3 ure vožnje.
Tja se bova konec meseca odpravili tudi učiteljici Sanja Nose in Irena Prodanić Vasić z namenom, da pokaževa primere dobre prakse tudi ostalim na njihovi šoli, k nam pa prineseva zalogo novih izkušenj in znanj.
Še enkrat hvala družinam, ki so gostile španske učence, članom turističnega društva, plesalcem, sodelujočim učiteljem na matični šoli in podružnicah, kuharicam za vsakodnevni bogat zajtrk in kosila, ko so bile gostje na šoli in vsem prevoznikom, ki so nas varno vozili po naši deželici.
Učenci so to izkušnjo dobro sprejeli, želijo si tudi sami na tak način obiskati druge države in k temu bomo stremeli tudi mi. Učilnica ni nujno med štirimi zidovi, naj naša učilnica postane kar ves svet.
Fotografije: Sanja Nose, Helena Smrke
