V kulturnem tednu v vrtcu, smo povabili k nam na obisk go. Dinko Petje, mamico Jureta. Povabilu se je odzvala in nas s tem zelo razveselila, saj zelo radi rišemo. Za uvod smo ji pripravili igrico z lutkami z naslovom Babica Zima. Narisala nam je medvedka iz zgodbe. Z idejami smo ji ga pomagali pobarvati. Prinesla je pokazati tudi stvari, katere slikarji potrebujejo za svoje delo. Od palet, različnih vrst barv, čopičev, listov….Za vsakega otroka je prinesla tudi platno, na katerega so otroci z akrilnimi barvami po svoji želji tudi risali. Naše umetnine smo razstavili na hodniku našega vrtca.

Za obisk, čudovito predstavitev in platna se ji najlepše zahvaljujemo in ji želimo še naprej tako uspešno delo.

                                                                                                           Zapisala ga. Natalija Kobe

Mesec  februar je mesec kulture in starih ljudskih običajev. V tem mesecu je kar nekaj pomembnih dni z dolgo in posebno tradicijo(kulturni dan, pust in pustni običaji). Da stari običaji nebi šli v pozabo, smo se v skupini RIBICE odločili, da jih malce bolje spoznamo. Zato obiščemo družino Godec, ki ima veliko pokazati in marsikaj povedati. Prav iz te družine izhaja deček Jaka,ki je njihov najmlajši član. V njihovi družini živi tudi mama, Jakova babica, ki nam je z besedami in dejanji pokazala veliko zanimivosti iz preteklih časov. Ob prihodu nas je lepo sprejela in popeljala  v hišo, kjer je takooooo  lepoooo dišalo po sveže pečenem kruhu in slastnih pustnih krofih, ki sta jih skupaj z mamico pripravili za naše želodčke. Ob vhodu smo opazili tudi nekaj predmetov za peko kruha v krušni peči. Seveda smo zvedeli, da se brez loparja, grebelj, omela in burkelj ne da speči kruha. Pokukali smo tudi v vročo krušno peč in malce posedli na njej. Bila je zelo vroča. V sobi je stal tudi šivalni stroj na nožni pogon, ki je še v uporabi. Jakova mama nam je hitro sešila dve vrečki in pokazala še punčko iz nogovic, ter polikala kuhinjske krpe z likalnikom na žerjavico.« Ja, likala sem z njim, ko še ni bilo elektrike,« je hitela pripovedovati. Veliko nam je še povedala in pokazala  staro hišo  in nekaj slik, iz katere izhaja župnik, njihov sorodnik. Po čudoviti malici,ki nam je še kako teknila, smo odhiteli na  najlepši del obiska in sicer na kraj, ki se imenuje Godčeva dolina. Včasih se je  tukaj  sankalo veliko vaških otrok, danes mnogo manj. Jakov očka je pripravil«kot včasih« vreče napolnjene s slamo in nekaj napihnjenih gum »šlavfov« in že so se otroci spuščali po strmini.

Ja, lep in zanimiv dan smo doživeli, za kar se moramo  zahvaliti družini Godec. Upam,da bo vsaj delček videnega in slišanega ostalo v otroškem, nepozabnem spominu.

                                   Zapisala vzg. Zdenka Blatnik

                                                                                                                                              Objavila: ga. Natalija Kobe

Ste morda mislili, da vrtičkarji ne poznamo slavnega dr. Figa? Pa še kako dobro vemo, da je bil to dobro poznan slovenski pesnik, ki je imel zelo rad otroke. V dnevih okrog njegovega praznika smo se kulturno udejstvovali na zelo različne načine.

S pomočjo šolske knjižničarke smo se potopili v skrivnostno pripoved o Povodnem možu, kateremu je edinemu uspelo očarati lepo Uršiko in jo odpeljati v skrivnostni podvodni svet Ljubljanice.

Kulturno popotovanje smo nadaljevali na razstavi »Suhokranjskih dobrot kmečkih žena«. Naše mame in babice so res prave mojstrice. S testa in drugih sestavin so oblikovale klobučke, sadeže, različne živali, drevesa,… Na koncu smo njihove dobrote lahko še poskusili.

Z umetnostjo smo nahranili tudi naše oči. Občudovali smo likovno razstavo ga. Anice Škoda, ki je svoj talent prelila na platno z motivi rož, sadja, vtisov iz narave,…

V čast knjižni umetnosti smo pobrskali po seznamu svojih najbolj priljubljenih pravljic, zgodbic, pesmic in v vrtec prinesli svoje najljubše knjige s pomočjo katerih smo v igralnici pripravili razstavo in se s tem vsak trenutek spomnili, da se tudi naša otroška domišljija na svoj način zaveda kulture in umetnosti.

Zapisala: Urška Derganc 

V našem vrtcu smo se dogovorile, da bodo naše februarske aktivnosti naravnane na kulturno dediščino in običaje našega kraja. Čeprav so otroci majhni, jim bomo skušale na njim primeren način približati bogato tradicijo naših dedkov in babic.

Začeli smo s sodelovanjem na Razstavi suhoranjskih dobrot, kjer smo prikazali izdelke iz slanega testa.

Danes dopoldne nas je v vrtcu obiskala ga. Marica Zupančič. Pokazala je, kako se plete košara. S seboj je prinesla potreben material in veliko zvedavih oči je opazovalo, kako je v njenih rokah nastajal lep izdelek.

Da čakanje ni bilo predolgo, smo prepevali otroške ljudske pesmi. Poznamo jih že kar nekaj .

Tudi ga. Marica nam je pri petju pomagala. Čas je zelo hitro minil in že je bila lepa košarica nared. Otroci so rekli, da bomo vanjo dali jabolka. 

Ge. Marici smo se zahvalili, ker si je vzela čas in nam prišla pokazat tako zanimiv hobi. Pustila nam veliko viter, da si bomo lahko kakšne manjše košarice izdelali sami. 

Takoj smo poskusili, kako nam gre prepletanje od rok. No potrebno bo še kar nekaj veje, saj naši prstki še niso tako spretni. 

Dan smo zaključili v znamenju kulturne dediščine tako, da smo si ogledali kozolec, ki stoji zraven našega vrtca. Videli smo veliko pripomočkov, vile, grablje, ročno žago, lesen voziček, brezovo metlo, …

Otroci so vse z zanimanjem opazovali.

Nikoli ni prezgodaj. Prav je, da že najmlajši spoznajo, kako so včasih živele njihove prababice in dedki. 

Čeprav je bilo življenje v Suhi krajini težko je bilo tudi lepo.

Trudile se bomo, da naši predniki ne bodo pozabljeni in da bomo znali ceniti njihov trud in prizadevanje. 

                                                                                                                                       vzg. Lilijana Hrovat

Predzadnji dan je za nami. Smučanje v Kranjski gori in tek na smučeh v Ratečah nas je kar pošteno izmučil. Nekaj energije bomo prihranili še za jutri. Po večerji smo že začeli pospravljati prtljago. Kasneje pa se bomo še malo pozabavali, predstavili svojo sobo, nato pa še zadnjič prespali v domu. Čas nam mineva kot bi mignil, saj smo polno zaposleni. 

Še nekaj utrinkov.