Ni zadetkov
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
SPOZNALI SMO GLASBILO SAKSOFON
Danes je deklica Vita Hren, vsem skupinam Vrtca Dvor, predstavila pihalo saksofon. Otroci so z zanimanjem opazovali kako se ga sestavi. Ko je zaigrala pesmico, Kuža Pazi, so veselo peli. Najbolj zanimivo pa je bilo pihanje vanj in poslušanje zvoka. S kančkom čarovnije so ga na koncu skupaj očistili.
Viti se zahvaljujemo, za prijetno glasbeno druženje in ji želimo veliko lepih ustvarjalnih trenutkov
vzgojiteljica: Slavka Hrovat
LETOVANJE V ČRMOŠNJICE
V ponedeljek, 20. 10. 2014, smo četrtošolci, iz Žužemberka in Dvora ter 3. in 4. razred iz PŠ Šmihel, odšli na dvodnevno letovanje v Črmošnjice. Nastanili smo se v domu Lipa. Prvi dan smo odšli na Mirno goro. Na skorajda jasen in sončen dan je bil pogled z vrha prelep. Po kosilu smo spoznavali osnove orientacije. Veliko smo že vedeli, veliko novega pa še spoznali. Zatem smo postali pravi detektivi v gozdu, saj smo iskali sledi, ki jih puščajo živali, sami pa smo skušali pusti čim manj le-teh. Po obilni večerji je sledil nočni pohod s petrolejkami in orientacija z zvezdami, nato pa zaslužen počitek in miren spanec. Naslednje jutro smo se prebudili v bolj turobno jutro, ki pa nam ni pokvarilo načrtov, saj smo izpeljali vse dejavnosti. Spoznavali smo obnovljive vire energije ter proizvajali električno energijo s pomočjo vodne in vetrne energije.
Z lepimi izkušnjami in doživetji smo se po kosilu vrnili nazaj proti Žužemberku.
Zapisala: Petra Avguštin
Letovanje v Črmošnjicah
Letovanje v CŠOD Lipa v Črmošnjicah
V ponedeljek, 20. 10., in v torek, 21. 10. 2014, smo z učenci 3. in 4. razreda PŠ Šmihel realizirali športni in tehniški dan v Črmošnjicah. Z nami so bili še učenci 4. razreda matične šole Žužemberk z učiteljico Petro Avguštin in učenci 4. razreda PŠ Dvor z učiteljico Zvonko Struna. Uživali smo v lepem vremenu ob spoznavanju orientacije, bližnjega gozda in proizvodnji elektrike. Učitelji CŠOD Lipa so se kot vedno zelo trudili učencem čim bolj približati izbrane vsebine.
Hrana je bila odlična, noč mirna, učenci pa vedoželjni ob upoštevanju dogovorjenih pravil.
Zapisala: Marjeta Zore
ŠOLSKO LETO 2014/2015
ODPRTOST KNJIŽNICE
Knjižnica je odprta ob ponedeljkih od 7.30 do 14.00 ter od torka do petka od 7.00 do 14.00. Učenci si gradivo izposojajo v času odprtosti knjižnice.
Izposoja ni možna, kadar je knjižničarka na podružnični šoli, ima pouk ali pa je odsotna.
Vsak drugi četrtek v mesecu od 15.00 do 17.00 (v času govorilnih ur) je knjižnica odprta tudi za starše otrok vrtca in šole.
Šolska knjižničarka v šolskem letu 2014/2015: Tinka Fric-Kočjaž
E-naslov knjižnice: knjiznica-os.zuzemberk@guest.arnes.si
Spletni katalog knjižnice: http://winknj.si/html_slo/online.php
NALOGE ŠOLSKE KNJIŽNICE:
Šolska knjižnica služi potrebam izobraževanja in je namenjena tako učiteljem kot učencem. Je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavlja informacijsko in učno središče šole, kjer imajo učenci in strokovni delavci šole na razpolago knjižnično gradivo. Učenci se v knjižnici navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva. Učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme, se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja in razvijajo različne spretnosti in sposobnosti.
V šolski knjižnici hranimo, obdelujemo in izposojamo knjižnično gradivo ter z referenčnim pogovorom svetujemo pri izbiri gradiva učencem naše šole, ki so poleg zaposlenih na šoli uporabniki knjižnice.
Izvajamo tudi bibliopedagoške ure, ki potekajo v knjižnici v obliki knjižnično informacijskih znanj, ki zajemajo vse prvine informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj zajemajo obdobje od 1. do 9. razreda. Njihovemu izvajanju so namenjene po štiri pedagoške ure letno, ki jih izvaja knjižničarka skupaj z učitelji drugih predmetnih področij. Zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov.
Knjižnica obsega 14.027 enot knjižničnega gradiva. Poleg tega imamo v knjižnici tudi periodični tisk, ki pa je namenjen branju v knjižnici.
POSTAVITEV GRADIVA
Uporabniki imajo do gradiva prost pristop, kar pomeni, da lahko sami poiščejo, kar si želijo izbrati. Pri iskanju lahko vedno za pomoč prosijo knjižničarko.
V priročni knjižnici se nahaja gradivo, ki ni namenjeno izposoji na dom – enciklopedije, priročniki, slovarji,… V pedagoški knjižnici je gradivo s področja vzgoje in izobraževanja. Gradivo je urejeno glede na področja UDK.
Glavne skupine UDK so:
0 – splošno
1 – psihologija
2 – verstva
3 – družboslovne vede
5 – naravoslovje
7 – umetnost, šport
8 – jezikoslovje, leposlovje
9 – zgodovina geografija
Leposlovje (pravljice, zgodbe, pesmi, romani …) je urejeno po starostnih stopnjah:
C – za učence do 10. leta
P – za učence od 10. do 14. leta
M – za učence nad 14 let
L – ljudsko slovstvo
Serijske publikacije, ki so na voljo za branje v knjižnici:
Didakta | Proteus |
Educa | Suhokranjske poti |
Gea | Šolska knjižnica |
Geografski vestnik | Športnik |
Zgodovina v šoli | Tim |
Knjižničarske novice | Unikat |
Lovec | Vzgoja |
Matematika v šoli | Vzgoja in izobraževanje |
Pikapolonica | Plus |
Moj planet | Pil |
Ostale zbirke, ki so v knjižnici:
– zbirka AV gradiva (videokasete, CD-ji, …),
– domoznanska zbirka (zbirka šolskih projektov, drobnih tiskov, šolskih glasil),
– učbeniki in delovni zvezki.
UPORABNE POVEZAVE
ISKANJE PODATKOV: |
|
COBISS – slovenski knjižnično informacijski sistem: |
|
Digitalna Knjižnica Slovenije: |
|
SLOVENSKE KNJIŽNICE, ZBIRKE: |
|
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto: |
|
Narodna in univerzitetna knjižnica: |
|
Zbirka slovenskih elektronskih knjig: |
|
Zbirka slovenskih leposlovnih del: |
|
Društvo slovenskih pisateljev: |
|
Kamra -·Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin: |
|
Združenje slovenskih knjižnic | |
Slovarske in besedilne zbirke: |
|
Bralna značka | http://www.bralnaznacka.si/ |
SPLETNI SLOVARJI, ENCIKLOPEDIJE |
|
Slovar slovenskega knjižnega jezika |
|
Brezplačni spletni slovarji: |
|
Slovenska spletna enciklopedija Wikipedia: |
|
Ugankarski slovar |
|
ZALOŽBE: |
|
Založba in knjigarna Mladinska knjiga: |
|
Državna založba Slovenije: |
|
Založba ROKUS: |
|
Založba MIŠ: |
|
Založba KRES: |
|
Pomurska založba: |
|
Spletna knjigarna CANGURA: |
|
SPLETNE REVIJE,ČASOPISI: |
|
Revija GEA
|
|
revija PLUS
|
·http://www.mladinska.com/plus
|
DELO
|
|
DNEVNIK
|
|
SLOVENSKE NOVICE
|
·http://www.slovenskenovice.si/
|
DOLENJSKI LIST
|
·http://www.dolenjskilist.si/si/
|
SUHOKRANJSKE POTI
|
·http://www.zuzemberk.si/index.php?page=newspaper
|
·Novice z Dolenjske, Bele krajine
|
|
BRANJE NE POZNA MEJA
Mednarodni projekt Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice se je začel v letu 2013 med hrvaško in slovensko osnovno šolo. Ideja za projekt je nastala na 25. Proljetni školi školskih knjižničara. Učenci v času trajanja projekta berejo prevode hrvaških in slovenskih mladinskih pisateljev. Berejo lahko drug drugemu na glas, v razredu ali knjižnici skupaj z učiteljico/učiteljem razrednega ali predmetnega pouka ali knjižničarko/knjižničarjem. Bralne dejavnosti potekajo v skladu z učnim načrtom (medpredmetne povezave). Ob koncu projekta izmenično ena od šol pripravi srečanje, kjer učenci drug drugemu predstavijo prebrano književno delo, se družijo ter spoznajo šolo in kraj.
CILJI PROJEKTA:
Promocija branja, spoznavanje književnosti, jezika in kulture Republike Hrvaške, promocija slovenske mladinske književnosti, jezika in kulture. Interpretacija književnega dela in izmenjava bralnih izkušenj z vrstniki iz sosednje države.
DOSEŽKI:
Učenci spoznajo predlagano mladinsko literarno besedilo in njegovega avtorja. Razvijajo zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil. Razvijajo zmožnost poustvarjanja ob umetnostnem besedilu. Razvijajo veščino izražajnega branja, branja z razumevanjem in povezave z vsakdanjim življenjem. Bogatijo svoj besednjak, spoznavajo arhaizme. Učijo se prezentacijskih veščin. Razvijajo navado pogovora o prebranem književnem delu, izmenjujejo vtise, iskušnje, doživetja in stališča. Širijo pozitivnu sliko o šolski knjižnici. Spoznavajo kulturo, kraje in ljudi sosednje države. Navezujejo trajne stike s sovrstniki iz druge države. |
POTEK PROJEKTA NA NAŠI ŠOLI:
Naslov dolgega branja na OŠ Žužemberk: Prosenjak, Božidar: Divji konj
Mentorici: Tinka Fric Kočjaž in Andreja Šercer Robič
Sodelujoča šola:
OŠ Marije Jurić Zagorke (Zagreb)
Mentorici: Ana Brčić-Bauer in Davorka Schmidt
Naslov dolgega branja na OŠ Marije Jurić Zagorke: Vandot, Josip: Kekec na vučjem trgu
NOVOSTI V LETOŠNJEM LETU
Emma Strom – Bratovščina Culis
Emma Storm je tik pred tem, da vstopi v zadnji letnik gimnazije, a se njena mama nenadoma odloči za selitev iz Ljubljane v Novo mesto. Emmi se zdi, da je njenega življenja konec in nikakor ne more sprejeti selitve. Kmalu pa začne v svojem novem domu odkrivati pozabljene lepote preteklosti in še zaveda se ne, da jo bo predantična slovenska zgodovina popeljala v popolnoma novi svet. Odkriva, kdo so bili skrivnostno ljudstvo na Dolenjskem v halštatski dobi in razkrije, kdo jih je naučil že zdavnaj izgubljene veščine izdelovanja okrasnih steklenih jagod. Poleg tega o sebi izve, da ni čisto običajna najstnica iz Ljubljane.
100 idej v pomoč učencem z disleksijo
Knjiga prinaša 100 odgovorov, 100 konkretnih napotkov z razdelanimi koraki, a tudi teoretično razlago, zakaj je to potrebno in zakaj učinkuje. In to, da ne vsebuje le opisa težav in oblike odpravljanja teh težav, ampak daje napotke, kako se lotiti konkretne naloge, je glavna prednost knjige, ki je pred vami. … napiši pravljico, nauči se pesem, pravilno črkuj besede pri angleškem jeziku … Prav tako knjiga učitelju ponuja čisto konkretne rešitve za delo z razredom, na primer, kako ravnati pri prepisovanju s table, kako pomagati pri skupni obravnavi besedila v razredu …
Francesca Simon: Grozni Gašper je zakon
Nove vragolije Groznega Gašperja.
Iztok Tomažič, Tatjana Vidic: Z igro v čarobni svet narave
Priročnik ponuja širok nabor preprostih naravoslovnih poskusov, ki jih lahko izvajate samostojno ali skupinsko.
Primož Suhodolčan: Peter Nos in vesele počitnice
Kaj vse se zgodi Petru Nosu na počitnicah preberite v novi knjigi Primoža Suhodolčana.
Tone Pavček: Angeli
Angeli vseh vrst se zvrstijo v poslednji Pavčkovi zbirki pesmi, prežetimi z izkušnjo in značilno avtorjevo lucidnostjo. Tudi šolski angel je med njimi.
Barbara Gregorič Gorenc
Izvirno ilustrirana slikanica z igrivimi otroškimi pesmicami za vse dni in letne čase.
Tereza Žerdin: Nesrečko
Zgodbe za otroke, ki ne marajo brati, ker berejo počasi ali se pri branju ves čas motijo ali pa tega kar berejo ne razumejo. Zgodbe so kratke in pomagajo pri izboljšanju bralnih tehnik.
UČBENIŠKI SKLAD
Ministrstvo za šolstvo vsem učencem zagotavlja brezplačno izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada. Učbeniški sklad na šoli je voden računalniško. Učenci učbenike vrnejo običajno zadnji šolski teden v juniju. Učbenike za naslednje šolsko leto pa lahko prevzamejo običajno v zadnjem tednu avgusta ali pa prvi šolski dan. Komplete delovnih zvezkov, si zagotovijo starši sami.
Seznam učbenikov in delovnih zvezkov za šolsko leto 2015/2016 najdete na spodnjih povezavah:
izbor učbenikov v šolskem letu 2015/2016
izbor delovnih zvezkov v šolskem letu 2015/2016
