Človek je včasih hodil peš, da si je priskrbel hrano, se družil, potoval… Hoditi je bilo preprosto, tako kot dihati. Danes se s hojo ukvarjamo predvsem rekreativno.
Da je hoditi naporno, a zanimivo, so doživeli dvorski šolarji v četrtek, 17. 9. 2015, ko so opravili pohod do Frate. Po začetnem vzponu do Vinovega Vrha, ko je četrtošolcem in tretješolcem skoraj pošla sapa, je sledil zanimiv ogled gradišča staroselcev. V obzidje smo vstopili pod vodstvom g. Vlada Kostevca na vzhodnih vratih. Besede vodiča so bile slikovite in kar predstavljali smo si bivališča in orožje takratnih ljudi. Gradišče je bilo veliko, v njem je prebivalo tudi takratno plemstvo. Ogled smo zaključili pri večjih zahodnih vratih in se g. Kostevcu lepo zahvalili za vodenje. Pot smo nadaljevali do Malega Lipovca, kjer so na nas čakali učenci 1. in 2.r., ki so se do tu pripeljali z avtobusom. Malo smo se spočili in pot nadaljevali po obronku gozda. Ogledovali smo si drevesa, saj je narava najboljša učiteljica. Prišli smo tudi do zaslužene malice, ki jo je obogatil s predstavitvijo lovsega vsakdana g. Črnogoj. Pot smo obogatili še z ogledom PŠ Ajdovec, ki sta nam jo razkazali prijazni učiteljici. Naša hoja je bila na koncu nagrajena z igro na igralih ob Frati.
Lepo je hoditi, če uporabiš tudi svoje oči in možgane. Za spremstvo na poti in vodenje se lepo zahvaljujemo g. Kostevcu, g. Črnogoju in g. Gorenčiču.
zapisala: Zvonka Struna
