(Jama pri Dvoru, 1885 – Ljubljana, 1970), klasični filolog in prevajalec
Rojen je bil očetu Janezu, mizarju v dvorski železarni, in materi Katarini. Osnovno šolo je obiskoval na Dvoru, gimnazijo v Ljubljani, klasično filologijo pa na Dunaju. Leta 1920 je doktoriral v Zagrebu, študij pa nadaljeval v Pragi in Berlinu. V zakonu s Čehinjo Boženo Ondraček je imel sina in hčerko. Od l. 1932 do upokojitve je predaval klasično filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pokopan je v Ljubljani. Njegovo filološko in prevajalsko delo obsega več kot 50 del, med njimi: Arhitektonika in simetrija v stari klasični filozofiji, Postanek in razvoj drame, Sapfina erotika. Skupaj z Josipom Osano je izdal doslej edino grško slovnico, napisal grško vadnico ter sestavil slovar tujk in več latinskih, nemških in čeških slovarjev. Poslovenil je vrsto pomembnih pesnitev iz antične književnosti: več Evripivdovkih tragedij in Aristofanovih komedij, izbor rimskih lirikov in vsa Vergilova dela. Prevajal je dela Tacita, Platona, Manna, Kästnerja in drugih.
V svoji osebnosti je združeval izjemne darove za jezike z zavzetostjo za znanstveno delo, kot človek je bil pošten in preprost, zelo natančen, pa skrben družinski oče. Ime dr. Bradača je bilo v OŠ Žužemberk odkrito z raziskovalno nalogo l. 1996; leta 1997 je bila na njegovi rojstni hiši na Jami odkrita spominska plošča. Hčerka Zorka Bradač, profesorica glasbe, je šoli podarila vso njegovo rokopisno in knjižno zapuščino, dokumente in obtežilnik za papir. L. 2003 je bil v Muzeju znanih Suhokranjcev odkrit bronasti relief dr. F. Bradača, delo mag. Alenke Vidrgar. Šola je prevzela v oskrbo in svojo last učenjakov grob na ljubljanskih Žalah.
