(Veliki Lipovec, 1878 – Ljubljana, 1963), teolog, zgodovinar in slavist
Rodil se je v Velikem Lipovcu očetu Jožefu in materi Mariji, rojeni Tisovec. Teologijo je študiral v Ljubljani, l. 1905 doktoriral v Inusbrucku. Bil je kaplan v Dobu pri Domžalah, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, od l. 1919 – 1920 redni profesor vzhodne teologije na univerzi v Zagrebu, nato pa do smrti l. 1963 profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Pokopan je na Žalah. Raziskoval je začetke pokristjanjevanja Slovanov, zlasti zgodovino Cirila in Metoda. Med odmevnimi deli sta Slovenski knez Kocelj (1938) in zgodovinska razprava Ivan Grozni in Rim (1907), Pravoslavje (1918), Cerkev (1924). V čeških revijah in slovenskih časopisih je objavil številne teološke članke o cerkvenem zedinjenju in o sv. Cirilu in Metodu. Zavzemal se je za ekumenizem in podiral medverske in mednacionalne predsodke. Po njegovi zaslugi so se začeli prvi dialogi s predstavniki pravoslavnih cerkva. Prelat Grivec velja za velikega strokovnjaka za vzhodno cerkveno vprašanje in enega največjih slovenskih učenjakov. Bil je pokončen in odločen mož. Leta 2006 je bila v OŠ izdelana o njem raziskovalna naloga, v Muzeju znanih Suhokranjcev je dobil medeninasto ploščico.
V Velikem Lipovcu živijo sorodniki prelata Grivca.
V Velikem Lipovcu živijo sorodniki prelata Grivca.
(Skupno 220 obiskov, današnjih obiskov 1)
