Rodil se je v kmečki družini, pri Janškovih, očetu Jožefu in materi Jožefi, roj. Pust, z Brezove Rebri. Prvi razred ljudske šole je obiskoval v Ajdovcu, nadaljeval v Novem mestu, kjer je z odliko maturiral in se vpisal na ljubljansko bogoslovje. L. 1904 je na Dunaju doktoriral iz filozofije. L. 1905 je bil imenovan za ravnatelja gimnazije v Šentvidu. Bil je uspešen profesor, blag mentor in zaslužen za uporabo slovenskih učbenikov. L. 1919 je vstopil v red lazaristov, kasneje pa bil imenovan za skopsko – prizrenskega škofa. Zgradil je številne cerkve, kapelice, zavetišča za otroke, šolo, prosvetno dvorano in malo semenišče. Organiziral je devet škofijskih sinod, duhovna in dobrodelna gibanja. Bil je velik dobrotnik za reveže; njegova bolezen do bolnikov ni poznala meja. Živel je siromašno, razdal je vse, kar je imel. Hudo bolan se je vrnil v Ljubljano l. 1939. Pokopan je na Žalah.
Dr. Janez Gnidovec je opravil veliko poslanstvo na dveh področjih: uresničil je prvo, popolnoma javno gimnazijo in predano misijonsko deloval kar 14 let na področju Kosova in Makedonije.
Njegovo osebnost zaznamujejo globoka vera, domoljubje in slovenstvo, povezani z neizmerno človeško dobroto. Predlagan je za svetniškega kandidata. Po njem se imenuje Študentski dom v Zavodu sv. Stanislava. Na rojstni hiši v Velikem Lipovcu so l. 1993 odkrili bronasti relief, delo akademskega kiparja Petra Malija.
V OŠ Žužemberk je bila l. 2005 izdelana raziskovalna naloga, v Muzeju znanih Suhokranjcev pa odkrit bronasti relief, delo mag. Alenke Vidrgar.
V Velikem Lipovcu živijo sorodniki dr. J. Gnidovca.
Dr. Janez Gnidovec
(Veliki Lipovec, 1873 – Ljubljana, 1939), doktor filozofije, škof, misijonar in dobrotnik
(Skupno 240 obiskov, današnjih obiskov 1)
