Janez Kmet (Gornji Podšumberk, 1917 – Sela pri Ajdovcu, 1965),
pisatelj in župnik
Rodil se je l. 1917 v vasi Gornji Podšumberk. V družini so bili štirje otroci. Oče je bil Anton, materi pa je bilo ime Marija. Oče je bil mizar. Po dvorazredni osnovni šoli ga je oče poslal v klasično gimnazijo v Šentvid nad Ljubljano, kjer je maturiral leta 1937, šel istega leta v bogoslovje in v svojem rojstnem kraju v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika na Selih pri Šumberku pel novo mašo 11. julija 1943. Do konca vojne je ostal na svojem domu, od leta 1945 dalje je bil dobro leto kaplan v Mirni Peči. Od leta 1947 pa do svoje smrti je opravljal dušnopastirsko delo v župniji Ajdovec. Umrl je l. 1965. Pokopan je na Selih pri Ajdovcu.
Že kot višješolec je sodeloval pri zavodskem listu Vaje, pozneje pa v semeniškem listu Domače vaje. Njegove črtice zasledimo v listih Bogoljubu, Domoljubu, Slovencu, Kresu,
Vrtcu, Vigredi, Izseljeniškem vestniku. Leta 1945 srečamo Kmetovo ime prvič v mohorskem Koledarju – črtica Očetove oči. Njegove črtice so bile naslednja leta med rednimi leposlovnimi prispevki v Koledarju: List iz kronike (1955), Peklenek (1956), Vino mu je umrlo (1959), Ljubezen na gomili (1960), Zapoznela ljubezen (1961), Jesenske sape (1962), Nemirna kri (1963). Tri svoje zgodbe je objavil v Tedenski tribuni: Bobnarjev škrat (1953), Zgodba o ciganski ljubezni (1955) in Drnulčkova palica (1956). Objavljene črtice v Novi poti: Gloriola (1955), Utrinki (1956), Težka zgodba, Grenak spomin, Pod slapovi Niagare, Martinovanje v Borštu (1962). Za mohorske večernice je napisal večji povesti Dom pod Borštom in Nove brazde.
V letu 2002 je mladinska gledališka skupina iz ajdovške fare na odru uprizorila zgodbo Jesenske sape. Kulturno društvo Dvor je 25. 3. 2007 prvič pripravilo spominski pohod po poti Janeza Kmeta, v sodelovanju s planinsko sekcijo Dvor, s članicami Društva kmečkih žena, z vinogradniki in s Konjeniškim društvom. Na pobudo g. župnika Janeza Zaletelja pa so farani leta 2010 popolnoma obnovili nekdanje župnišče na Selih pri Ajdovcu, ki ga je zgradil in v njem bival Janez Kmet.
V rojstni vasi Gornji Podšumberk je urejena spominska soba, za katero skrbi sorodnica ga. Olga Fortuna.
Za znanega Suhokranjca je bil razglašen v letu 2011.
