Karel Gnidovec (Veliki Lipovec, 1877 – Olševek, 1962),
dekan, častni kanonik stolnega kapitlja; kronist zgodovine Suhe krajine, rešitelj življenj številnih Suhokranjcev med 2. sv. vojno in rodoljub
Karel Gnidovec se je rodil l. 1877 v Velikem Lipovcu kot četrti sin očeta Jožefa in matere Jožefe, roj. Pust. Karlov brat je bil škof in misijonar dr. Janez Gnidovec.
V Žužemberku je bil od l. 1909 do l. 1919 kaplan, nato je postal župnik in dekan. Tu je deloval do l. 1952, ko ga je povojna oblast zaprla; obsojen je bil na smrt z ustrelitvijo. Po pritožbi je bila obsodba spremenjena v zaporno kazen. Za vedno je bil pregnan iz Žužemberka. Umrl je l. 1962 v Olševku pri Šenčurju, kjer je tudi pokopan.
Leta 2013 je bila izdana knjiga njegovih spominov, ki jih je pisal v zaporu. Natančno je opisal in dokumentiral dogodke med 2. sv. vojno v Suhi krajini. Dekan Gnidovec je bil izjemna osebnost z odlikami bistrega uma, širine znanj, predvsem pa modrosti in poguma. Srčnost in odgovornost za ljudi sta ga vodili pri reševanju življenj številnih Suhokranjcev med 2. sv. vojno. Pri tem se ni oziral na politično pripadnost ljudi, ampak je kljub nevarnosti za lastno življenje z znanjem jezikov, retorično spretnostjo in odločnostjo uspešno posredoval pri okupatorjih in domači vojski.
Bil je radodaren, skrben gospodar, varuh sakralne dediščine ter bogatega arhiva, ljubitelj slovenskega jezika in velik domoljub.
Knjiga Spomini dekana Gnidovca je dragocena zgodovinska kronika o zapletenih razmerah v Suhi krajini med 2. sv. vojno, ki naj prispeva k razumevanju, odpuščanju in spravi med ljudmi. Dekan Gnidovec se je zapisal v hvaležen spomin številnih suhokranjskih družin.
Za znanega Suhokranjca je bil razglašen leta 2014.
