(Novo mesto, 1898 – Maribor, 1999), pravnik in olimpijski zmagovalec v orodni telovadbi
Po materi Mariji Milner, Bildovi iz Zafare pri Žužemberku, je bil Suhokranjec. Rodil se je v Novem mestu. Oče Leopold je bil občinski tajnik. Leon Štukelj je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, pravo študiral na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani, kjer je leta 1924 diplomiral. Kot sodnik je služboval v Lenartu, v Mariboru, Novem mestu, krajši čas tudi v Žužemberku. Delal je tudi kot pravnik in pravni svetovalec. Je najuspešnejši slovenski olimpijski tekmovalec. Na olimpijskih igrah je osvojil 6 medalj: zlate l. 1924 v mnogoboju in na drogu ter l. 1928 na krogih, srebrno 1936 na krogih, bronasti l. 1928 v mnogoboju in z vrsto. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih l. 1922 (1. mesto na krogih, drogu in bradlji), l. 1926 (1. mesto na krogih in drogu). Napisal je knjigo Mojih sedem svetovnih tekmovanj(1989).
Bil je odlikovan z zlatim častnim znakom Republike Slovenije in olimpijskim redom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Prejel je Bloudkovo nagrado. V sebi je združeval vztrajnost in pogum, poštenost in skromnost. V Zafari 11 še živi Bildov rod. Tu je Leon Štukelj preživljal počitnice, o tem napisal spomine in ostal povezan s koreninami rodu vse do smrti. L. 1999 je bila o L. Štuklju izdelana raziskovalna naloga. Olimpionik je odprl prizidek k telovadnici OŠ Žužemberk. L. 2002 je bil pred šolo slovesno odkrit njegov prvi doprsni kip v Sloveniji, delo mag. Alenke Vidrgar. Razglašen je bil za prvega znanega Suhokranjca. Leta 2003 je bil postavljen mali Muzej Leona Štuklja in znanih Suhokranjcev. L. 2009 je OŠ Žužemberk na rojstni hiši Štukljeve matere odkrila spominsko ploščo.
OŠ Žužemberk pripravi vsako leto, 12.11., na Štukljev rojstni dan, Štukljevo spominsko uro.
Bil je odlikovan z zlatim častnim znakom Republike Slovenije in olimpijskim redom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Prejel je Bloudkovo nagrado. V sebi je združeval vztrajnost in pogum, poštenost in skromnost. V Zafari 11 še živi Bildov rod. Tu je Leon Štukelj preživljal počitnice, o tem napisal spomine in ostal povezan s koreninami rodu vse do smrti. L. 1999 je bila o L. Štuklju izdelana raziskovalna naloga. Olimpionik je odprl prizidek k telovadnici OŠ Žužemberk. L. 2002 je bil pred šolo slovesno odkrit njegov prvi doprsni kip v Sloveniji, delo mag. Alenke Vidrgar. Razglašen je bil za prvega znanega Suhokranjca. Leta 2003 je bil postavljen mali Muzej Leona Štuklja in znanih Suhokranjcev. L. 2009 je OŠ Žužemberk na rojstni hiši Štukljeve matere odkrila spominsko ploščo.
OŠ Žužemberk pripravi vsako leto, 12.11., na Štukljev rojstni dan, Štukljevo spominsko uro.
(Skupno 1.011 obiskov, današnjih obiskov 1)
