Slavko Gliha (Žužemberk, 1940 – 2020),
univerzitetni diplomirani inženir agronomije in ekonomist,
direktor Kmetijskega inštituta Slovenije od l. 1982 do 2003,
predsednik Odbora za obnovo žužemberškega gradu
in strokovnjak za agrarno ekonomiko
Rodil se je v Žužemberku v kmečko-obrtniški družini s hišnim imenom Sirkovi. Osnovno šolo je v Žužemberku začel obiskovati s šestimi leti. Bil je odličen učenec. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji, nato pa na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Po maturi je začel opravljati službo honorarnega geometra na Glavni zadružni zvezi LR Slovenije na Oddelku za urejanje zemljišč splošnega ljudskega premoženja (SLP), vendar se je po enem letu odločil nadaljevati z izobraževanjem. Vpisal se je na agronomsko fakulteto. Leta 1964 je diplomiral na Biotehniški fakulteti, leto kasneje pa še na prvostopenjskem študiju ekonomije na Ekonomski fakulteti. Po končanem študiju se je zaposlil na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer je delal na Oddelku za agrarno ekonomiko. Leta 1982 je postal v. d. direktorja in kasneje direktor Kmetijskega inštituta. Tu je ostal vse do svoje upokojitve leta 2003.
Je nosilec Jesenkovega priznanja in častni občan Občine Žužemberk.
Slavko Gliha se pojavlja kot eno izmed pomembnejših imen pri načrtovanju obnove gradu – ustanovil je Odbor za obnovo žužemberškega gradu in kot njegov predsednik vodi projekt obnove. Poleg tega je tudi uspešen vinogradnik in aktiven član Društva vinogradnikov Suhe krajine. Je avtor številnih strokovnih člankov (Zmagujejo pogumni: razvoj regij, Sto let Kmetijskega inštituta Slovenije, Aktualne naloge slovenskega kmetijstva …) in knjig (Stanje in možnosti razvoja kmetijstva v Suhi krajini, Spremljanje in proučevanje realizacije razvojnih programov kmetijstva v SR Sloveniji, Mala šola ekonomike kmetijstva, Zemljiški maksimum …), leta 2010 pa je izdal tudi avtobiografsko delo Moja pota.
Za znanega Suhokranjca je bil razglašen leta 2013.
