(Anderny, Francija, 1934) slovenski skladatelj pozavnist in dirigent
Njegov oče Edvard je bil rojen v Šmihelu pri Žužemberku, mati Kristina pa v Drašči vasi. Družina je od l. 1931 živela v Franciji, kjer se je Vinko rodil. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani l. 1959 je končal študij trombona in komorne glasbe za pihala na konservatoriju v Parizu. Študiral je kompozicijo, poučeval na Visoki glasbeni šoli v Kölnu, deloval v ZDA, v Berlinu in predaval na tečajih nove glasbe v različnih delih sveta. L. 1969 je ustanovil improvizacijski ansambel New Phonic Art.
Globokar je kot skladatelj, poustvarjalec in glasbeni pisec ena izmed vodilnih osebnosti evropske in svetovne avantgarde. Njegovo virtuozno igranje je obogatilo literaturo za pihala. Njegov stik z najnovejšimi gibanji v glasbi, občutljiva odprtost za umetnostna in izvenumetnostna dogajanja je vodila do nastanka izvirnih stvaritev z elektronskimi aparaturami ali brez njih. Posveča se iskanjem človekovega glasbenega in izvenglasbenega bivanja. Globokarjev skladateljski opus obsega več kot stopetdeset del. Celoten arhiv se hrani v Baslu. Krstne izvedbe skladb za pozavno so mu bile zaupane s strani svetovno znanih skladateljev 20. stoletja. Kot dirigent je sodeloval z uglednimi evropskimi orkestri. Je avtor pomembnih glasbenih del, med drugim Traumdeutung, Concerto grosso, Das Orchester, Individuum Collectivus. Napisal je knjigi Vdih – izdih in Laboratorium. Živi v Parizu, a se rad vrača v domačo hišo v Žužemberku.
Vinko Globokar je dobitnik francoskega odlikovanja, »Chevalier des arts et des lettres«, Prešernove nagrade in je častni občan Občine Žužemberk.
Leta 2002 je bila o njem izdelana raziskovalna naloga, v šolskem muzeju so njegova podarjena dela in fotografije ter ploščica znanega Suhokranjca.
