Prvi junijski dan našim devetošolcem ni prinesel le prvega dne najbolj zaželenega meseca, temveč tudi težko pričakovano zaključno ekskurzijo. Prva “šolska ura” tega dne je potekala na karting centru v Ljubljani, kjer so svoje zavore spustili tudi najbolj zadržani pripadniki najstarejše generacije na naši šoli. Učenci in tudi učenke so resnično uživali, zato sva razredničarki skupaj z vodičko celotno skupino kar težko spravili na avtobus. Tam nas je pričakal nasmejani voznik in nas zapeljal na Primorsko, kjer so predvsem fantje v McDonaldsu končno dobili svoje sanjsko kosilo. Obala je bila naš pristan do poznega popoldneva, saj smo se kopali v Portorožu, igrali odbojko na vroči mivki, poslušali glasbo v prijetni senci, se razvedrili ob raznih igrah in spet okrepčali s pico kar na plaži.
Že kar malce zaznamovani od sonca, vendar nasmejani, pa smo ob šestih v bližini Ankarana izvedli še zadnjo, malce bolečo dejavnost – paintball. Tu se je doza adrenalina ponovno napolnila večini v naši “ekipi”, svojo hrabrost so ponovno dokazala tudi dekleta, vendar smo zaključno pokanje kljub vsemu prepustile fantom.
»Učitelca, zakaj ne bi bil še kakšen dan tak?« je bilo večkrat slišano … Res je, da sem streljala z očmi že po prvi postaji, vendar vas je bilo kasneje užitek gledati srečne. Ne pozabite, da za tak občutek ni potrebno veliko in »tak dan« se lahko še velikokrat zgodi.
Sanja Nose, prof.
