Danes je deklica Vita Hren, vsem skupinam Vrtca Dvor, predstavila pihalo saksofon. Otroci so z zanimanjem opazovali kako se ga sestavi. Ko je zaigrala pesmico, Kuža Pazi, so veselo peli. Najbolj zanimivo pa je bilo pihanje vanj in poslušanje zvoka. S kančkom čarovnije so ga na koncu skupaj očistili.

Viti se zahvaljujemo, za prijetno glasbeno druženje in ji želimo veliko lepih ustvarjalnih trenutkov        

vzgojiteljica: Slavka Hrovat  

V ponedeljek, 20. 10. 2014, smo četrtošolci, iz Žužemberka in Dvora ter 3. in 4. razred iz PŠ Šmihel, odšli na dvodnevno letovanje v Črmošnjice. Nastanili smo se v domu Lipa. Prvi dan smo odšli na Mirno goro. Na skorajda jasen in sončen dan je bil pogled z vrha prelep. Po kosilu smo spoznavali osnove orientacije. Veliko smo že vedeli, veliko novega pa še spoznali. Zatem smo postali pravi detektivi v gozdu, saj smo iskali sledi, ki jih puščajo živali, sami pa smo skušali pusti čim manj le-teh. Po obilni večerji je sledil nočni pohod s petrolejkami in orientacija z zvezdami, nato pa zaslužen počitek in miren spanec. Naslednje jutro smo se prebudili v bolj turobno jutro, ki pa nam ni pokvarilo načrtov, saj smo izpeljali vse dejavnosti. Spoznavali smo obnovljive vire energije ter proizvajali električno energijo s pomočjo vodne in vetrne energije.
Z lepimi izkušnjami in doživetji smo se po kosilu vrnili nazaj proti Žužemberku.

Zapisala: Petra Avguštin

Letovanje v CŠOD Lipa v Črmošnjicah

V ponedeljek, 20. 10., in v torek, 21. 10. 2014, smo z učenci 3. in 4. razreda PŠ Šmihel realizirali športni in tehniški dan v Črmošnjicah. Z nami so bili še učenci 4. razreda matične šole Žužemberk z učiteljico Petro Avguštin in učenci 4. razreda PŠ Dvor z učiteljico Zvonko Struna. Uživali smo v lepem vremenu ob spoznavanju orientacije, bližnjega gozda in proizvodnji elektrike. Učitelji CŠOD Lipa so se kot vedno zelo trudili učencem čim bolj približati izbrane vsebine.

Hrana je bila odlična, noč mirna, učenci pa vedoželjni ob upoštevanju dogovorjenih pravil.

Zapisala: Marjeta Zore

ODPRTOST KNJIŽNICE

Knjižnica je odprta ob ponedeljkih od 7.30 do 14.00 ter od torka do petka od 7.00 do 14.00. Učenci si gradivo izposojajo v času odprtosti knjižnice.

Izposoja ni možna, kadar je knjižničarka na podružnični šoli, ima pouk ali pa je odsotna.

Vsak drugi četrtek v mesecu od 15.00 do 17.00 (v času govorilnih ur) je knjižnica odprta tudi za starše otrok vrtca in šole. 

Šolska knjižničarka v šolskem letu 2014/2015: Tinka Fric-Kočjaž

E-naslov knjižnice: knjiznica-os.zuzemberk@guest.arnes.si

Spletni katalog knjižnice: http://winknj.si/html_slo/online.php

NALOGE ŠOLSKE KNJIŽNICE:

Šolska knjižnica služi potrebam izobraževanja in je namenjena tako učiteljem kot učencem. Je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavlja informacijsko in učno središče šole, kjer imajo učenci in strokovni delavci šole na razpolago knjižnično gradivo. Učenci se v knjižnici navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva. Učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme, se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja in razvijajo različne spretnosti in sposobnosti.

V šolski knjižnici hranimo, obdelujemo in izposojamo knjižnično gradivo ter z referenčnim pogovorom svetujemo pri izbiri gradiva učencem naše šole, ki so poleg zaposlenih na šoli uporabniki knjižnice.

Izvajamo tudi bibliopedagoške ure, ki potekajo v knjižnici v obliki knjižnično informacijskih znanj, ki zajemajo vse prvine informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj zajemajo obdobje od 1. do 9. razreda. Njihovemu izvajanju so namenjene po štiri pedagoške ure letno, ki jih izvaja knjižničarka skupaj z učitelji drugih predmetnih področij. Zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov.

Knjižnica obsega 14.027 enot knjižničnega gradiva. Poleg tega imamo v knjižnici tudi periodični tisk, ki pa je namenjen branju v knjižnici.

POSTAVITEV GRADIVA

Uporabniki imajo do gradiva prost pristop, kar pomeni, da lahko sami poiščejo, kar si želijo izbrati. Pri iskanju lahko vedno za pomoč prosijo knjižničarko.

V priročni knjižnici se nahaja gradivo, ki ni namenjeno izposoji na dom – enciklopedije, priročniki, slovarji,… V pedagoški knjižnici je gradivo s področja vzgoje in izobraževanja. Gradivo je urejeno glede na področja UDK.

Glavne skupine UDK so:

0 – splošno

1 – psihologija

2 – verstva

3 – družboslovne vede

5 – naravoslovje

7 – umetnost, šport

8 – jezikoslovje, leposlovje

9 – zgodovina geografija

Leposlovje (pravljice, zgodbe, pesmi, romani …) je urejeno po starostnih stopnjah:

C – za učence do 10. leta

P – za učence od 10. do 14. leta

M – za učence nad 14 let

L  – ljudsko slovstvo

Serijske publikacije, ki so na voljo za branje v knjižnici:

Ostale zbirke, ki so v knjižnici:

– zbirka AV gradiva (videokasete, CD-ji, …),

– domoznanska zbirka (zbirka šolskih projektov, drobnih tiskov, šolskih glasil),

– učbeniki in delovni zvezki.

Mednarodni projekt Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice se je začel v letu 2013 med hrvaško in slovensko osnovno šolo. Ideja za projekt je nastala na 25. Proljetni školi školskih knjižničara. Učenci v času trajanja projekta berejo prevode hrvaških in slovenskih mladinskih pisateljev. Berejo lahko drug drugemu na glas, v razredu ali knjižnici skupaj z učiteljico/učiteljem razrednega ali predmetnega pouka ali knjižničarko/knjižničarjem. Bralne dejavnosti potekajo v skladu z učnim načrtom (medpredmetne povezave). Ob koncu projekta izmenično ena od šol pripravi srečanje, kjer učenci drug drugemu predstavijo prebrano književno delo, se družijo ter spoznajo šolo in kraj. 

CILJI PROJEKTA:

Promocija branja, spoznavanje književnosti, jezika in kulture Republike Hrvaške, promocija slovenske mladinske književnosti, jezika in kulture. Interpretacija književnega dela in izmenjava bralnih izkušenj z vrstniki iz sosednje države.

DOSEŽKI: 

POTEK PROJEKTA NA NAŠI ŠOLI:

Naslov dolgega branja na OŠ Žužemberk: Prosenjak, Božidar: Divji konj

Mentorici: Tinka Fric Kočjaž in Andreja Šercer Robič

Sodelujoča šola:

OŠ Marije Jurić Zagorke (Zagreb)

Mentorici: Ana Brčić-Bauer in Davorka Schmidt

Naslov dolgega branja na OŠ Marije Jurić Zagorke: Vandot, Josip: Kekec na vučjem trgu