Ni zadetkov
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
DEJAVNOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI
Knjižničarski krožek:
Učenci pri knjižničarskem krožku pomagajo pri izposoji, skrbijo za estetsko urejenost knjižnice, urejajo knjige, jih zavijajo in lepijo. Pomagajo skrbeti tudi za urejenost Muzeja znanih Suhokranjcev in Muzeja starih tiskov. Seznanjajo se z delom knjižnice, urejenostjo gradiva po starostnih stopnjah, sodelujejo pri postavitvi knjižnih razstav in knjižnih novosti. Skrbijo za lep odnos do knjig, ki so temelj vsakega naroda.
Pravljični krožek:
Ure pravljic obiskujejo učenci 1. in 2. razreda. V knjižnico prihajajo vsak četrtek peto šolsko uro, kjer poskrbim za prijetno vzdušje in za pravilno izbiro knjig z vzgojno tematiko. Pri izbiri pravljice upoštevam starost otrok, praznike, letne čase, dogodke. Zgodbo otrokom pripovedujem ali berem. Po končani pravljici si učenci ogledajo ilustracije v knjigi, nato pa sami ilustrirajo, oblikujejo podobe/osebe iz plastelina ali pa zgodbo dramatizirajo. Učenci se navajajo na red v knjižnici in pravilen odnos do knjige. Najpomembnejše pa je, da bodo knjige tudi sami vzljubili.
Rastem s knjigo:
Je nacionalen projekt, s katerim se spodbuja bralna kultura pri mladih. Njegovo geslo je:»izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu«. Izvajajo ga Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Združenje splošnih knjižnic, ob podpori Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev ter v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in zamejskimi osnovnimi šolami. Letos poteka že petič.
Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo OŠ« so:
– spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne literature;
– promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja;
– spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic;
– motivacija založnikov k večjemu vključevanju sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.
V okviru projekta sedmošolci obiščejo nam najbližjo splošno knjižnico, to je Knjižnica Mirana Jarca, kjer jim knjižničarka predstavi novosti v mladinskem leposlovju, Mega kviz, učenci pa si ogledajo tudi samo knjižnico. Vsak učenec prejme v dar knjigo.
Uganka meseca:
Je oblika bibliopedagoškega dela in jo v knjižnici pripravim vsak mesec. Učenci uganko rešujejo s pomočjo knjig v knjižnici. Pripravljeni sta dve uganki – ena za učence od 1. do 4. razreda, druga pa za učence od 5. do 9. razreda.
Teme ugank so raznolike. Učenci se seznanjajo s pisatelji, pesniki, ilustratorji, spoznavajo različne knjižne zbirke, šege in navade ter tudi Slovenijo in njene lepote. Uganke se navezujejo tudi na praznike, aktualne dogodke ali pomembne obletnice.
Učencem uganke prinašajo veliko veselja, jim širijo literarno obzorja, predvsem pa jih navajajo na samostojno uporabo knjižnice.
Vsak mesec izžrebamo učenca, ki je uganko pravilno rešil.
Moja najljubša knjiga:
Moja najljubša knjiga, priznanje po izboru mladih bralcev, se podeljuje vsako leto od 1998, in sicer v dveh kategorijah: za najljubšo slovensko mladinsko knjigo in najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo. Priznanja sama se podelijo avtorjem in založnikom teh del na slovesnosti ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke. Kordinatorica vseh dejavnosti v zvezi s priznanjem je Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirske knjižnice, enote Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani.
Priznanje so osnovali Pionirska, Slovenska sekcija IBBY in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, da bi med mladimi bralci spodbujali branje in zanimanje za mladinsko književnost. Zato naj bi bilo glasovanje povezano z bibliopedagoškimi dejavnostmi oz. z najrazličnejšimi oblikami knjižne vzgoje mladih bralcev.
Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri čemer smejo glasovati za katero koli delo.
Glasove lahko učenci oddajo vsak mesec v skrinjico v knjižnici.
OSTALI PROJEKTI, KI POTEKAJO V KNJIŽNICI:
– Branje ne pozna meja,
– Mednarodni mesec šolskih knjižnic,
– Prostovoljstvo,
– Turizmu pomaga lastna glava.
NOVOSTI
Janice Poon: Klara in skrivnost jezera
Klara vznemirjeno pričakuje začetek šolskega leta v novem okolju, med novimi sošolci. Prvi vtisi so prijetni in Klara se s sošolkami navdušeno loti zanimivega naravoslovnega projekta. A pri raziskovanju bližnjega jezera deklice naletijo na mračne, strah vzbujajoče pojave … Bo pogumni Klari in njenim prijateljicam uspelo razvozlati skrivnost jezera in rešiti ogrožena življenja?
Colombain Jerome: Moj računalnik, internet in jaz
“Skupaj se lahko odpravita na raziskovanje spleta, olajša ti pisanje šolskih nalog in referatov, omogoča ti komuniciranje s sorodniki, prijatelji in znanci po celem svetu….., ko pa se ga naveličaš, ga lahko preprosto ugasneš.
Vendar pa pazi! Internet je čudovit, a hkrati nevaren svet. Kot v resničnem življenju, moraš biti tudi pri uporabi interneta previden. V tej knjižici boste poleg številnih nasvetov in namigov za uporabo računalnika, izvedeli tudi, kako se zavarovati pred internetnimi zlobneži.” (http://www.mimovrste.com/artikel/1400471219/moj-racunalnik-internet-in-jaz-jerome-colombain-mehka-2009)
Michele Mira Pons: Jem zdravo!
Založnik o knjigi pravi:
“Ne maraš tistega, kar ti dajo v krožnik.
Rad imaš le testenine in pizzo.
Zjutraj ne zajtrkuješ.
Zvečer ne želiš sesti za mizo s svojo družino.
Nagnjen si k temu, da se rediš in bi se rad lotil diete.
Ali mogoče nasprotno, ješ za štiri, vendar se ne moreš zrediti.
Čas je za spremembo: v tvojih letih je bistveno, da se dobro in zdravo prehranjuješ, le tako lahko ostane tvoje telo v dobri formi, glava pa polna dobrih idej. V tem vodiču boš našel vse nasvete, ki jih potrebuješ, da se naučiš dobrih prehranskih navad in zdravega prehranjevanja.”
Anna Perera: Fant iz Guantanama
Zgodba o razvpitem ameriškem zaporu Guantanamo, kjer so, dokazano, bili zaprti tudi mladostniki, je sicer izmišljena, vendar napisana na podlagi znanih dejstev o tamkajšnjem aktualnem dogajanju. Pripoved o preveliki ameriški paranoji pred teroristi po 11. septembru, ko je postalo nevarno že samo biti musliman, nas prestavi znotraj bodeče žice, kjer so za izsiljenje lažnega priznanja domnevnih teroristov in državnih sovražnikov v oranžnih kombinezonih dovoljene vse metode in uporabljena vsa sredstva, da bi človeku zlomili duha. Resnica in verodostojnost pri tem nimata nobene vloge. Avtorica je Khalidovo preživljanje pekla ubesedila s tolikšno avtentičnostjo in psihološko globino, da je ob branju težko ostati neprizadet. Podana je zgolj resnica, ki bi jo mladostniki morali poznati, vendar ne na način pridiganja. Bralec bo ob koncu občutil mir in spravo kot nekakšen epilog, ki zaokroža grozljivo izkušnjo. Zgodba o fantu iz Guantanama je pravzaprav zgodba o dečku v črtasti pižami, le da se dogaja petdeset let kasneje. Kot da se človeštvo iz polpretekle zgodovine ni ničesar naučilo.
Petnajstletni Khalid s svojo družino že vse življenje živi v Angliji in se popolnoma v ničemer ne razlikuje od svojih vrstnikov: rad igra računalniške igrice, se druži s prijatelji in si želi, da bi imel pogum priznati čedni Niamh, da mu je všeč. In ravno računalniška igrica Bomber One, prek katere je na daljavo povezan s svojim sorodnikom Tarikom iz Pakistana, ga domnevno spravi v težave. Za praznike se z mamo, očetom in sestrama odpravijo v Karači na obisk k očetovim sorodnikom. Khalidovo življenje se spremeni v nočno moro, ko je ugrabljen iz hiše njegovih tet in kot nevaren terorist brez sojenja pristane v razvpitem zaporu. Izkusi vsa mogoča poniževanja – od verbalnih do telesnih, mučenje z zlivanjem vode na obraz, osamitve in popolno razčlovečenje, ne da bi sploh vedel zakaj. Na vse načine si prizadeva ostati priseben in duševno zdrav. Oropan mladosti se po dveh letih strt vrne domov, vendar življenje ni in ne more biti nikoli več isto. In vse to zaradi ‘napake v sistemu’.
Anita Schorno: Pošast na oknu
Primož zaupa svoji prijateljici Teji veliko skrivnost: na njihovem podstrešju živijo pošasti! Če ne celo vampirji…Teja mu sprva seveda ne verjame niti besedice. Toda ko neke noči obadva zaslišita nenavadne glasove, skleneta priti stvari do dna. In nazadnje odkrijeta, da na podstrešju res nekdo živi….
Megan McDonald & Peter Reynolds: Judy Moody rešuje svet
Le kam bi zabredel naš svet, če ne bi bilo Judy Moody! Zdaj se v šoli učijo o okolju in Judy vsa pretresena posluša o uničevanju deževnega gozda, pa o ogroženih živalskih vrstah, kakršne živijo celo na njenem domačem vrtu – in o tem, kako mačehovsko ravna z okoljem njena lastna družina. “Ne, tega že ne bo več gledala!” si reče junakinja in zaviha rokave. Najnovejše dogodivščine Judy Moody, ob prebiranju katerih se zabava svet – in postaja obenem majčkeno boljši.
Aksinja Kermauner: Žiga Špaget gre v širni svet
Nenavadna slikanica, ki jo je mogoče brati, si jo ogledovati, potipati in tudi poduhati! Duhovito besedilo govori o špagetu Žigu, ki pobegne iz lonca in na svoji poti v svet sreča jabolko. To je prepričano, da je špaget ogromen črv, ki ga bo pojedel. Imenitne ilustracije priznanega umetnika Zvonka Čoha so jasne in pregledne, upodobljeni predmeti pa so tako veliki kot v resnici, kar pomaga pri tvorjenju predstav. Posebna dragocenost tipanke je, da je namenjena tako slepim, slabovidnim kot tudi videčim otrokom. Besedilo je tiskano v povečanih črkah ter v braillovi pisavi. Izkušnje kažejo, da so tipanke izjemnega pomena prav za vse otroke – slepi tipajo ilustracije, videči pa se srečajo z braillovo pisavo in začno razmišljati o vrstnikih s posebnimi potrebami, kar razvija empatijo do »drugačnih«. Slikanica je prva iz serije Tipanka, v katerih bo glavni junak, napol kuhani špaget Žiga, odkrival svet ter se preizkušal v situacijah, ki so otrokom blizu.
Jennifer Moore-Mallinos: Imaš kakšno skrivnost?
Skrivnosti so lahko zabavne …, če z njimi osrečimo sebe in druge. Take skrivnosti so prijetne. Toda poznamo tudi neprijetne skrivnosti, zaradi katerih se počutimo slabo. Če jih zaupamo odraslim, ki nam lahko pomagajo, se počutimo veliko bolje. Najbolje se je obrniti na mamo, očeta ali učitelje. Včasih moramo zbrati precej poguma, da spregovorimo, toda samo tako lahko odpravimo težavo.
Slikanica spodbuja dialog in tako otroke, starše in strokovne delavce pouči, da obstajajo “prijetne skrivnosti”, kot tudi “neprijetne skrivnosti”, ki pa jih je v dobro otrok treba razkriti.
Trace Moroney: Stvari, ki jih imam rad – šola
V šoli se dogaja toliko stvari, ki jih imaš rad! Tukaj je učilnica, polna tvojih izdelkov. Tukaj so zanimivi učitelji in toliko novih stvari, ki jih spoznavaš …
Anna Casalis: Mišek Tip – strah me je!
Povsod tema, pošasti, grmenje, nesramni starejši fantje …kar brez skrbi, mamica in očka sta vedno v bližini.
An Melis : Medvedka Metka zvezdica za očka
Mala medvedka Metka in očka medved opazujeta zvezdice na nočnem nebu. Kot lučke v temi so. Ko mora v posteljo, pa zvezdic ni več in Metko je strah. Na srečo pa iznajdljivi očka najde rešitev.
Mojiceja Podgoršek: Formula 1 in policaj Mataj
Nekega dne je formula 1 pobegnila z avtomobilskega salona. Brezskrbno je drvela po cesti, dokler je ni ustavil policaj Mataj.
Slikanica na zabaven način seznanja otroke s prometnimi znaki in prometnimi pravili, s katerimi se otroci vsakodnevno srečujejo na poti v šolo. Na koncu zgodbe sledi še kratek kviz o prometu ter napotki o tem, kako varno prečkati cesto.
Mojiceja Podgoršek: Eko Zmajček
Eko zmajček in veverica Košatorepka sta v gozdu za mestnim parkom s svojimi prijatelji organizirala čistilno akcijo.
Eko zmajček je prva slovenska slikanica, natisnjena na ekološkem papirju in je pridobila certifikat FSC (Forest Stewardship Council).Tematika zgodbe je usmerjena na pravilno ločevanje odpadkov, ki lahko postanejo dragocena surovina, saj jih lahko predelamo v nove koristne izdelke.
Stellmacher Hermien in Altegoer: Kako je Maja odgnala pošasti ali kako premagamo strah pred tremo
Maja je neustrašna deklica, ki jo sredi noči zbudi neznan hrup. Ker je pogumna, se ne skrije pod odejo, ampak se odpravi raziskovat kaj ga povzroča. S plišastim prijateljem, zajčkom Skokcem, se odpravita raziskovat, od kod izvira neznan hrup. So to morda strašne pošasti? Majo je strah, a se vseeno pogumno sooči z njimi. Ugotovi, da ji pri tem čudežno pomaga prižiganje luči. Z navdušenjem zbudi mamico in očka ter jima pove, da je pošasti odgnala čisto sama. Mamica pa ji pokaže, da so to vendarle samo sence, ki jih ustvari tudi sama. Slikanica je čudovito ilustrirana in prav posebej zasnovana. Na vsaki manjši strani s pošastjo, je na drugi večji strani razkrita pošastna skrivnost.
Mennen Patricia in Gotzen-Beek Betina: ZMAJČEK IN TRMICA
Zmajčkova trma je kar majhna pošast, ki mu prigovarja naj bo najbolj nemogoč. Zmajček si ne more pomagati, obenem pa spoznava, da ni prav nič zabavno biti trmast. Slikanica odkriva, kaj se dogaja, ko otroka napade trma.
Bourgeois Paulette: FRANČEK ŽELI ZNAČKO
Franček je obiskoval šolski pevski zbor in šahovski klub v knjižnici. Bil je član nogometne ekipe, ki je igrala v parku, in plavalne ekipe, ki se je sestajala ob ribniku. Tisti večer se je nameraval pridružiti tabornikom. Komaj je čakal, da se bo lahko začel potegovati za značke…
Špela Zorec in Marjeta Zorec: KOBILICA IN POLŽEK
Napeta in poučna zgodbica po slovenski ljudski basni o bahavi kobilici in nadobudnem polžku, ki se je odpravil na pot okoli sveta. Kobilica se posmehuje njegovi zamisli in v objestnem dokazovanju svojih sposobnosti skoraj izgubi življenje.
Knjiga je NAPISANA Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI in opremljena s prikupnimi ilustracijami, ki bodo otroke še dodatno motivirale pri osvajanju veščin branja.
Ivanka Mestnik: EMA HOČE V SVET
Knjiga Ivanke Mestnik EMA HOČE V SVET je na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško knjigo v l. 2010 prejela posebno nagrado strokovne žirije. Tudi za odlične ilustracije, ki jih je naredila Katja Keserič Markovič.
Knjiga je namenjena predvsem predšolskim otrokom in otrokom prve triade osnovne šole. Po vsebini je sodobna in zelo poučna pravljica. Godi se v časih, ko so ljudje živeli mnogo bolj skromno kot danes, ko so bili dobri in so drug drugemu radi pomagali. Niso še imeli strojev, ki bi delali namesto njih. Tudi televizijo so imeli le redki, računalniki pa k njim še niso prišli, pa so bili kljub temu zadovoljni.
Mali Emi pa vse to ni bilo všeč. Motilo jo je skromno stanovanje in mama, ki je kar naprej delala, a največ za druge. Zdelo se ji je, da drugim otrokom starši kupijo vse, ona pa še očeta nima. Še dobro, da ima prijateljico, h kateri gre pogosto gledat televizijo. Neki večer jo silno vznemiri risanka o vilah. Mamo, ki ji skuša v vsem ustreči, naprosi, da ji sešije vilinsko obleko in krila, s pomočjo katerih ponoči odleti v družbi kresnic – vil v noč. A vilinska kraljica je ne pohvali. Kaznuje jo, saj smejo krila nositi samo vile, ki so kaj dobrega storile. Hudo narobe je tudi to, da ne prepozna maminih solza. Za kazen jo izroči škratom, kjer mora trdo delati, pa se nikomur ne smili. Ema mora doživeti še nekaj grenkih preizkušenj, da končno spozna, kaj pomenita dom in mama.
Knjiga je zelo primerna za darilo v veselem decembru, pa tudi za pogovore o pravih vrednotah, ki vedno bolj tonejo v pozabo. Poučno za vse matere in hčere, za vse generacije.
Katarina Kesič Dimic: KAMARONI S PARABAJZOVO OMAKO
Lana ima težave pri branju in pisanju. Je bistra, a vendar ne dosega tako visokih ocen kot njeni sošolci. Lana je deklica, ki ima disleksijo. Zgodba o Lani ti bo odprla pot v lažje razumevanje vrstnikov s podobnimi težavami.
Katarina Kesič Dimic: PRIPORČNIK O BRANJU
Ta priročnik o branju bo v izjemno pomoč vsem staršem in učiteljem pri postavljanju dobrih temeljev otrokovega branja. S pomočjo priročnika boste dosegli, da bodo črke, besede in knjige otrokove dobre prijateljice.
Priročnik vključuje teme, kako z branjem rešujemo probleme, kako naj postavimo temelje branja, kakšne so stopnje razvoja branja glede na starost otroka, kako brati, kaj storiti, če otrok sovraži branje, kako prepoznati disleksijo …
TEDEN OTROKA V STARI ŠOLI
TEDEN OTROKA V STARI ŠOLI
Prvi teden v oktobru je že od leta 1954 namenjen otrokom in ga praznujejo povsod po svetu. Geslo tedna otroka v letošnjem letu je bilo: ZA RAZIGRANO IN USTVARJALNO OTROŠTVO.
V stari šoli smo delavke pripravile otrokom različne, nevsakdanje dejavnosti, s katerimi smo želele popestriti njihov vsakdan in jih pritegniti k sodelovanju. Pripravile smo:
- Pravljična urica z Nodijem (ga. Irena Muc).
- *Ogled predstave s čaranjem čarovnika – Varno v prometu (starejša skupina).
- *Risanje na asfalt na temo Ulice otrokom.
- *Pohod za program Mali sonček do Naralovega križa in sproščenim tekom.
- *Plesna delavnica z mamico Urško Plot ter ustvarjanje iz naravnega in odpadnega materiala na temo Jesen.
Dejavnosti so bile bogate in zanimive. V njih je bilo veliko medsebojnega druženja, sodelovanja in predvsem veliko igre, ki je za otroke temeljnega pomena.
Zapisala: vzgojiteljica Minka Fric
Objavila: K. Longar
STARA ŠOLA ŽUŽEMBERK
Enota Stara šola
V prostorih OŠ Žužemberk deluje enota Stara šola.
Lokacija: Stara šola, Baragova cesta 1, Žužemberk
Tel. številka: 07 620 22 60
Poslovni čas: 5.30 – 16.00
Oddelki: Mravljice, Miškolini, Ribice
Skupina |
Starost |
Število otrok |
Vzgojiteljica |
Pomočnica vzgojiteljice |
|
Mravljice |
3-4 |
16 |
58 |
ga. Milena Turk |
ga. Erika Gjerek |
Miškolini |
4-6 |
21 |
ga. Minka Fric |
ga. Klavdija Longar ga. Tinca Flander (občasna spremljevalka) |
|
Ribice |
4-6 |
21 |
ga. Zdenka Blatnik |
ga. Olga Mačerol ga. Natalija Kobe (nadomeščanje) |
DVOR
Enota DVOR
V stavbi Podružnične šole Dvor domuje tudi enota Vrtec Dvor.
Naslov: Vrtec Dvor, Dvor 23d
Tel. številka: 07 38 85 553, 07 38 85 556
Poslovalni čas: 5.20 – 16.00
Oddelki: Čebelice, Pikapolonice, Miške, Metulji
Skupina |
Starost |
Število otrok |
Vzgojiteljica |
Pomočnica vzgojiteljice |
|
Čebelice |
1-2 |
14 |
76 |
ga. Lidija Lebar Tomšič |
ga. Anita Primc |
Pikapolonice |
2-3 |
19 |
ga. Dijana Pečjak |
ga. Jožica Štrasberger |
|
Miške |
3-4 |
19 |
ga. Stanislava Hrovat |
ga. Anita Primc |
|
Metulji |
4-6 |
24 |
ga. Mateja R. Silič |
ga. Rebeka Pižem,ga. Petra Fink |
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA (SŠS)
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA (SŠS)
in dodaten tedenski obrok sadja (DOS)
Šolsko leto 2014/2015
»Vaša hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo vaša hrana.«
– Hipokratov rek –
Shema šolskega sadja in zelenjave (SŠS) je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave, katerega namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in s tem poskusiti omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Slednja namreč povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni, mi pa želimo, da naši otroci odrastejo v zdrave odrasle, ki upoštevajo smernice zdrave prehrane in skrbi zase!
Evropska komisija je po obsežni študiji ugotovila, da je SŠS eden od ukrepov, s katerim bi lahko dolgoročno pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja. V ta namen je EU državam članicam namenila finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v osnovnih šolah.
Naša šola tudi to leto sodeluje v projektu, saj želimo učencem čim večkrat ponuditi sadje in zelenjavo, ter jih tudi na ta način navajati na pomen sadja in zelenjave za zdravje.
V projektu smo se vključili, saj želimo:
– Navajati učence na redno uživanje sadja in zelenjave
– Spoznavati načela zdrave prehrane
– Spoznavati pomen sadja in zelenjave za zdravje
– Se znati pripraviti na uživanje (pomen umivanja rok in živil)
– Poudarjati pomen kulturnega prehranjevanja
– Razvijati odnos do ravnanja z ostanki hrane
– Ločeno zbirati odpadke in udejanjati načela ekološke ozaveščenosti
– Poskrbeti za pravično delitev dobrin
in seveda
– Poskrbeti za prijetno druženje razredničark z učenci in učenkami.
I. Nekatere izmed načrtovanih izobraževalnih in promocijskih dejavnosti:
– Vsi razredi: Tematika razrednih ur – Uživanje sadja in zelenjave je zdravo.
Praznovanje rojstnih dni učencev s sadjem.
– 1.- 5. razred: Delavnica- Priprava sadno-zelenjavnega obroka
– 1. in 2. razred: Naravoslovni dan – Obisk v sadovnjaku, spoznavanje sadnih proizvodov.
II. Medpredmetne povezave:
– likovna umetnost: risanje tihožitja
– likovno snovanje: risanje promocijskega plakata
– biologija, naravoslovje: učna ura na temo zdrave prehrane
– angleški jezik: učna ura na temo zdrave prehrane.
III. Vključevanje pridelovalcev v dejavnosti na šoli:
– ogled sadovnjaka za učence 1. in 2. razreda
– ogled sušilnice sadja za učence 3. in 4. razreda
– obisk sadjarja na šoli
– uživanje jabolk od domačega pridelovalca …
Na voljo je spletna stran o Shemi šolskega sadja http://www.shemasolskegasadja.si. Namenjena je obveščanju javnosti o EU Shemi šolskega sadja. Uporabna je za šole, otroke, starše in dobavitelje sadja ter zelenjave.
Za tiste starše, učence in učitelje, ki bi o zdravi prehrani radi vedeli kaj več, je Evropska komisija pripravila spletno stran http://ec.europa.eu/agriculture/tasty-bunch, na kateri na zanimiv način ponuja mnogo informacij o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja nasploh (kvizi, lov za skritim zakladom, stripi, nasveti za starše …). Spletna stran je tudi v slovenščini.
Naša želja je, da se na šoli čim bolj povežemo z lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave.
Sadje in zelenjavo bomo učencem od 5. do 9. razreda delili enkrat na teden, in sicer vsak ponedeljek, 6. šolsko uro, v času razredne ure. Učenci od 1. do 4. razreda bodo sadje dobili v času rekreativnega odmora.
Želimo vam obilo sadno-zelenjavnih užitkov!
INTERESNE DEJAVNOSTI V ŠOL. L. 2014/2015
Interesne dejavnosti so pomemben del vseživljenjskega učenja. Šola jih organizira kot razširjeni program z namenom, da bi omogočila odkrivanje in razvijanje učenčevih interesov. Učence praktično uvajajo v življenje in jih s tem usposabljajo za koristno preživljanje prostega časa.
Učenci izbirajo ter se vključujejo v dejavnosti prostovoljno. Učenci lahko izberejo dejavnosti, ki ne sovpadajo s šolskim urnikom oddelka (redne ure pouka, OIP, DSP, dopolnilni, dodatni pouk, Zdrav življenjski slog).
Priporočljivo je, da si vsak otrok izbere vsaj eno dejavnost, v kateri bo imel možnost samopotrjevanja in osebnostne rasti. Če se otrok odloči za dejavnost, ga vzpodbujajte, da jo obiskuje redno.
URNIK INTERESNIH DEJAVNOSTI: INTERESNE_DEJAVNOSTI.docx
DEJAVNOSTI IN PROJEKTI
Dnevni program vzgoje in varstva
Vrtec Žužemberk izvaja dnevni program vzgoje in varstva, ki traja od 6 do 9 ur, izvaja se dopoldne in obsega vzgojo, izobraževanje, varstvo in prehrano s štirimi obroki (zajtrk, dopoldanska malice, kosilo in popoldanska malica).
V VVD Brulec traja dnevni program 9h30‘, v Vrtcu Žužemberk 10h45’, v Stari šoli 10h45’ in v Vrtcu Dvor 10h40’.
Drugi krajši programi
Zaradi pomanjkanja zanimanja se program priprave na šolo Cicibanove urice ne bo izvajal. Predšolski otroci, ki niso vključeni v vrtec, bodo vabljeni v program gibalnih uric.
Dnevni red oddelkov
1. starostno obdobje
Okvirni čas |
Dejavnosti v okviru izvedbenega kuriklula |
5.30-7.50 |
Sprejem otrok (v dežurni igralnici do 7.00, nato v matični igralnici), po potrebi počitek, igralne dejavnosti v skupinah ali individualno |
7.50-8.00 |
Priprava na zajtrk |
8.00-8.30 |
Zajtrk s poudarkom na samostojnosti otrok in kulturi prehranjevanja |
8.30-9.00 |
Nega, prosta igra |
9.00-11.00 |
Dejavnosti po kurikulu s sadno malico (ob 9.30) |
11.00-11.15 |
Priprava na kosilo |
11.15-12.00 |
Kosilo, nega |
12.00-14.30 |
Priprava na počitek s stalnim ritualom (zgodbica, umirjena glasba), počitek |
14.30-16.00 |
Nega, umirjena igra in igralne dejavnosti v igralnici in na prostem, popoldanska malica, združevanje oddelkov (do 15.15), oddajanje otrok |
2. starostno obdobje
Okvirni čas |
Dejavnosti v okviru izvedbenega kuriklula |
5.30-7.50 |
Sprejem otrok (v dežurni igralnici do 7.00, nato v matični igralnici), igralne dejavnosti v skupinah ali individualno |
7.50-8.00 |
Priprava na zajtrk |
8.00-8.30 |
Zajtrk s poudarkom na samostojnosti otrok in kulturi prehranjevanja |
8.30-9.00 |
Urejanje po zajtrku, umivanje zob (4-6-letniki), prosta igra |
9.00-11.15 |
Dejavnosti po kurikulu s sadno malico (ob 9.30) |
11.15-11.30 |
Priprava na kosilo |
11.30-12.15 |
Kosilo, urejanje po kosilu |
12.15-14.00 |
Priprava na počitek s stalnim ritualom (zgodbica, umirjena glasba), počitek, umirjena igra za otroke, ki ne spijo (od 13.30 dalje) |
14.00-16.00 |
Umirjena igra in igralne dejavnosti v igralnici in na prostem, popoldanska malica, združevanje oddelkov (do 15.15), oddajanje otrok |
Obogatitvene dejavnosti in projekti v šolskem letu 2015/16 (bo dopolnjeno naknado)