Tudi letos nas je miška Eli h gibanju. Haha, pa ne samo otroke. Tudi starši so z veseljem sodelovali pri gibalnih uricah.

Zimske mesece smo preživeli v telovadnici v Osnovi šoli, kjer smo imeli pripravljene različne oblike poligonov, na katerih smo vadili ravnotežje, plezanje in plazenje, skakanje, odriv, poskoke in še in še. Vsako srečanje smo začeli z uvodnimi dinamičnimi igrami, ki so nas dodobra ogrele, druženje pa zaključili z umiritvenimi igrami. Pa tudi masirali smo se.:)

Naša srečanja smo okronali z zaključnim pohodom, katerega cilj je bil Loka v Stavči vasi.

Skupina iz Žužemberka je pričela pohod na Loki v Žužemberku, dvorski otroci in starši pa izpred šole na Dvoru.

Da nam med potjo ni bilo dolgčas, smo pohod popestrili z nalogami. Preko ugank smo spoznavali travniške živali, tekmovali v nošenju otrok »štuporamo«,…

Ko pa smo se spustili v dolino tik pred ciljem, nas je pričakal razposajen pogled na dogajanje ob Krki. Dvorska skupinica je na cilj prispela malo pred žužembersko ekipo in si že privoščila kopanje ali vsaj namakanje nog v reki, igre na mivki ali počitek v senci.

Skupaj smo se pustolovsko lotili iskanja skritega zaklada – zasluženih medalj, seveda. Miška Eli je trud otrok nagradila s čisto pravimi zlatimi, srebrnimi, bronastimi medaljami, najmlajše pa obdarila z medaljami za sodelovanje. Seveda tudi sladko presenečenje ni manjkalo.

Naj povemo še to, da smo najbolj vzdržljivi vso pote prehodili tudi nazaj, kar pomeni, da so naše noge naredile malo manj kot 6 km. To pa ni kar tako, a ne?

Do prihodnjega leta, ko se zopet srečamo in skupaj pomigamo, pa vam kličemo v pozdrav vzklik miške Eli: HIP HOP HURA!!!

Urška Derganc

Miške je obiskal Karolinin očka, g. Matjaž Rozman. Predstavil nam je poklic vrtnarja in nam pomagal preurediti zeliščni vrtiček pred vrtcem.

Zahvaljujemo se mu za obisk in podarjena zelišča. 

Anita Primc

 V skupini Metuljev otroci v okviru kulturne dediščine spoznavajo železarno na Dvoru. Ostanek plavža, ki so ga otroci poznali le po videzu in golobih, so sedaj spoznali malo drugače. Medtem, ko so ga upodobili na risbicah, smo se pogovarjali, čemu je služil nekoč. Nekatere otroke je tako navdušil, da so na risbice narisali ogenj in dim iz dimnika. Naslednji dan pa so veliko več zvedeli in spoznali o železolivarstvu nekoč, ko smo obiskali Železo – Livarski muzej na Dvoru. Na vhodu sta nas prijazno pričakala ga. Stanka in g. Stane Novinc. Ko smo vstopili v muzej, je otroke najprej pritegnil zastekljen jašek z vodo, ki so ga podrobno opazovali. Ogledali smo si zanimive stare predmete iz železa. G. Stane je otrokom razložil od kod pridobivamo železo, kako je bilo nekoč v železolivarski tovarni in kakši izdelki so v njej nastali. Otroci so si ogledali dva poučna filma o stari tovarni in postopek ročnega vlivanja ter edukacijsko učilnico z vsemi stroji za vlivanje. Spoznali so tudi, da je nekoč za taljenje železa bil potreben ogenj in plavž, za pogon strojev pa reka Krka. Veliko razstavljenih predmetov je bilo nekoč drugačnih kot so danes, čeprav jih še potrebujemo, kot na primer likalniki, nagrobni križi, ključi, posoda,… Vse te predmete so si otroci dobro ogledali, kar so kasneje izkazali v igri kviza. Ta dan smo se vsi skupaj nekaj novega naučili in spoznali ter tako dodali poglavje h kulturni dediščini, ki je zelo pestra. V naslednjih dneh smo se v vrtcu pogovarjali in spoznavali železne izdelke ter njihove lastnosti v različnih dejavnostih: plovnost železa in drugih materialov, igre in raziskovanja z magneti, risanje simbola železarjev, sestavljanje kock v obliki plavža itd.

Ge. Stanki in g. Stanetu Novinc se prav najlepše zahvaljujemo za izkazano prijaznost in pripravljenost posredovanja o zanimivi temi železolivarstva na Dvoru.

vzg. Mateja Repar Silič

V okviru programa Mali sonček smo v šolskem letu 2014/15 izvedli pohode v Mačkovec pri Dvoru, na Vinkov Vrh, v Gornji Kot ter do Naralovega križa pri Trebči vasi. Na pohodih smo si ogledali različne domače živali: ovčke od Roka, konje od Nejca, zajčke od Maksa,…Staršem, ki so nas pogostili in spremljali, se prav lepo zahvaljujemo.

Vzg. Mateja Repar Silič